17.06.2008
Par let je že tega, kar me je Hlavatyjev Jan okužil z Zakk Wyldom, a vendar se še danes spomnim, ko mi je rekel “to ti bo pa sigurno všeč”… Res mi je!
Black Label Society (beri Zakk Wylde) so izumitelji in glavni protagonisti southern metala, žestoke verzije glasbe, ki se je kalila na Lynyrd Skynyrd akordih, cepljenih z Ozzyjem Osbournom in ostalimi HM ikonami.
Ravno mr. O. je Zakka lansiral v popularnost, saj je kot mladi vunderkind bil edina dostojna zamenjava za pokojnega Randy Rhodesa (Blizzard of Ozz plata). Vzporedno je lansiral prej omenjeno franšizo, ki pa je več kot dovolj opravičila svoj sloves kot dežurna brzostrelka ameriškega metala. Tu seveda ni nekih stereotipnih kruljenj, temveč zgolj naspidiran rock’n'roll v vsej svoji razsežnosti.
Res so mi dobri… Poglejte si to. Če vam je prehudo, pa še v akustični verziji…
Če ne veste, kaj bi dragi osebi kupili za darilo, ali pa se vam zdi že izbran poklon neizviren, potem nujno obiščite gizmo link, kjer so vse možne gluposti ne enem mestu… Pa naj še kdo reče, da ni skrajni čas za konec sveta…
15.06.2008
Pred časom sem bral eno izmed knjig Marcela Štefančiča jr., v kateri sem naletel na omembo filma Nekromantik, ki ga je leta 1987 v super8 formatu posnel nemški horor režiser Jorg Buttgereit. Sam nisem bil nikoli pretiran fan šokerjev iz osemdesetih, je pa par naslovov iz tistega časa nedvomno vrednih ogleda, saj je ta scena bila nedvomno v domeni evropske kinematografije (via Dario Argento & co.). Razlog je v rigorozni holywoodski (samo)cenzuri, ki določenih tematik preprosto ni tolerirala.
Hektolitri krvi, odrezani udi, zombiji, psihopatski morilci in podobna ikonografija je bila takrat nekaj običajnega, omenjeni film pa vseeno preseže povprečje, saj insajdersko opisuje nekrofiličen par in njuno romantično - erotično zvezo z razpadlim truplom, ki ga glavni protagonist ob neki priložnosti privleče v njun dom.
Glede na to, da je nekrofilija ena bolj bizarnih in “nagravžnih” spolnih praks, oziroma človeških vedenjskih vzorcev na splošno, je še toliko bolj presenetljivo, da so prizori v filmu (ki so, roko na srce zelo eksplicitni) posneti izjemno čutno, ravno to pa je tisto, kar filmu daje njegovo kvaliteto. Samo mojster lahko kaj tako bolnega, skozi oko kamere spreobrne v nekaj estetskega in skoraj naravnega. Seveda je tu veliko prispevala res čudovita klavirska spremljava (Hermann Kopp) ter ne nazadnje tudi mična Beatrice Manowski.
Po mojem mnenju ena izmed bolj čudnih zadev, kar si jih lahko ogledate…
(več…)
21.05.2008
Hehe, ne da se govorit o Enniu Morriconeju, brez da omenimo drugo veliko ime kinematografije. Sergio Leone je bil režiserski genij. Človek, ki je bil večji od hollywooda… Človek, od katerega se je hollywood učil, kateremu je bil za inspiracijo…
Brezpredmetno je sistematizirati njegovo filmografijo ali naštevati neke fakte, Leonejeve filme si je potrebno preprosto ogledati. Če bi v življenju posnel le “dollarsko” trilogijo (A Fistful of Dollars, For a Few Dollars More, The Good, the Bad and the Ugly) in nič drugega, bi še vedno bil genij. Kdo še danes snema filme, v katerem se finalni duel začne s pet minutno panoramo close-upov prašnih in prepotenih obrazev glavnih likov. Filme, kjer ni junakov, in kjer so junaki vsi. Filme, kjer si lahko celotne skladbe (E.M.) ogledamo kot videospot, in se ne prekinjajo z zgodbo ali dialogi, kajti tu časovnica ne lovi standardnih 95 minut. RIP…
The Good, the Bad and the Ugly (Il buono, il brutto, il cattivo, 1966)
19.05.2008
Producentsko - režiserski duet Tarantino / Rodriguez je zopet v pogonu. Tokrat je napovedano snemanje filma, katerega obstoj v bistvu sploh ni bil načrtovan, saj je originalna ideja obstajala le kot segment Grindhouse dvojčka, točneje trailer med Death Proof in Planet Terror.
Spomnimo se lahko, da gre za lanskoletni “dvojni” film omenjenih avtorjev, ki je (zopet) svojevrsten homage vsem kultnim filmom sedemdesetih, s katerimi sta Robert & Quentin odraščala. Vizualne in vsebinske vzporednice s filmsko B-produkcijo, kultnimi akcijskimi filmi in podobnim “šundom” sta podkrepila z najavami za fiktivne prihajajoče filme, prav pri napovedi za Machete pa sta bila tako uspešna, da so ju oboževalci retro kinematogrefije zasuli s pošto, kdaj bo ta film zares posnet.
Začetak snemanja je najavljen za letos poleti, v glavni vlogi pa je star znanec T&R naveze Danny Trejo. Kot njegov sidekick se (vsaj v najavi) pojavi Cheech Marin, ki je zaslovel predvsem z odbitimi pihalnimi komedijami, ki jih je posnel skupaj s Tommyjem Chongom. Upam, da bodo mačeto zares posneli, saj bo definitivno vredno ogleda…
Prikolico si lahko zavrtite tukaj.
they’ve just fucked with the wrong mexican…
18.05.2008
… pod tem imenom se lahko skriva samo ena oseba. Ennio Morricone - velikan filmske glasbe, komponist, umetnik in Glasbenik z veliko začetnico. Kdor še ni poslušal kakšne izmed njegovih kompozicij, je nedvomno zamujal nekaj res izjemnega. Soundtracki, ki jih je na začetku delal predvsem za prijatelja in sošolca, pokojnega Sergia Leoneja, režiserja ki je bil sinonim za italijanske špageti vesterne, kasneje pa tudi za vodilne hollywoodske režiserje tipa John Ford in Brian De Palma so eden za drugim postajali klasike. S preko 40 dobljenimi mednarodnimi priznanji in nagradami (+ lanskoletni oskar) je tako eden najbolj priznanih svetovnih glasbenikov.
Tudi zaradi Morriconejevih monumentalnih glasbenih podlag, so filmi, kot naprimer The Good, the Bad and the Ugly (Il Buono, Il Brutto, Il Cattivo; 1966), For a Few Dollars More (Per qualche dollaro in più;1965), A Fistful of Dollars (Per un pugno di dollari; 1964), Once Upon a Time in the West (C’era una volta il West; 1968) in mnogi drugi postali to, kar so. Seveda pa so svoje prispevali tudi Sergio Leone, Clint Eastwood, Lee Van Cleef, Charles Bronson in drugi.
Kompozicije, kot naprimer The Ecstasy of Gold, The Good, The Bad, and The Ugly, Frantic in (vse) ostale preprosto jemljejo dih. Skratka, zares odlično…
14.05.2008
Ena boljših strani na netu je nedvomno dumblaws.com. Gre za kolaž butastih zakonov, ki človeka zares težko pustijo ravnodušnega. Glede na to, da so zakoniki nedvoumen izraz nekega splošnega konsenza, ter kot takšni zrcalo določene družbe, potem ne preseneča dejstvo da krepko vodijo ZDA.
Najdejo se hude cvetke tipa:
- Incestne poroke so legalne. (Alabama)
- Naboji se ne smejo uporabljati kot denarna valuta. (Massachusetts)
- Moški z brki v javnosti ne sme poljubljati ženske. (Iowa)
- Prepovedano je jahati kamelo po avtocesti (Nevada)
… in še mnoge druge.
Stran je del skupine Dumb Network, kjer pa imajo še butaste citate, filme, kriminalce itd.
Brezmejna je človeška neumnost…
29.04.2008
One pill makes you larger
And one pill makes you small
And the ones that mother gives you
Don’t do anything at all
Go ask Alice
When she’s ten feet tall
Grace Slick (Jefferson Airplane)
26.04.2008
Nisem še nobene skynyrde gor dal…
Lynyrd Skynyrd - I ain’t the one
24.04.2008
Pig Destroyer, novomeška filmska posadka, ki je pred časom posnela serijo odličnih amaterskih kratkometražnih filmov o Tinetu Streli (Tine Strela - Gozmodrisk, Tine Strela - Goes to the Himalaya, Tine Strela - The Olympic Flame 1.del/2.del) in biblijsko tematiziran ghost oglas Romanco je na slovensko internetno sceno lansirala novo mojstrovino.Gre za PDN – Pig Destroyer News, slabe pol ure dolg “dnevnik”, ki se na svojevrsten način pozabava z dnevno atraktivnimi dogodki, ki spremljajo naš vsakdanjik.
Glede na to, da so bili filmčki o Tinetu Streli pred leti največkrat downloadani amaterski posneteki v Sloveniji, je bilo za pričakovati, da bo tudi ta izdelek naletel na odobravanje publike. To se je pokazalo že na zelo obiskani premieri, ki je bila pred dnevi na ljubljanski FDV.
Tudi z moje strani vse pohvale avtorjem in igralcem. Po mojem mnenju veliko boljše in izvirnejše, kot 95% slovenske filmske produkcije.
Pig Destroyer News trailer
