Hehe, ne da se govorit o Enniu Morriconeju, brez da omenimo drugo veliko ime kinematografije. Sergio Leone je bil režiserski genij. Človek, ki je bil večji od hollywooda… Človek, od katerega se je hollywood učil, kateremu je bil za inspiracijo…
Brezpredmetno je sistematizirati njegovo filmografijo ali naštevati neke fakte, Leonejeve filme si je potrebno preprosto ogledati. Če bi v življenju posnel le “dollarsko” trilogijo (A Fistful of Dollars, For a Few Dollars More, The Good, the Bad and the Ugly) in nič drugega, bi še vedno bil genij. Kdo še danes snema filme, v katerem se finalni duel začne s pet minutno panoramo close-upov prašnih in prepotenih obrazev glavnih likov. Filme, kjer ni junakov, in kjer so junaki vsi. Filme, kjer si lahko celotne skladbe (E.M.) ogledamo kot videospot, in se ne prekinjajo z zgodbo ali dialogi, kajti tu časovnica ne lovi standardnih 95 minut. RIP…
The Good, the Bad and the Ugly (Il buono, il brutto, il cattivo, 1966)
