30.01.2010

No Pants Subway Ride 2010

Zapisano pod: Mix — vlaho 30.01.2010 ob 15:47

Teden ali dva nazaj, so se v medijih, tam nekje med zanimivostmi pojavili članki o letošnjem “No Pants Subway Ride 2010″, ki zadnjih par let poteka v različnih večjih mestih po svetu. Letos, ko je bil na sporedu že 9. tovrstni happening, je v njem sodelovalo preko 5000 ljudi, v 44 mestih po celem svetu. Seveda jaz ne bi bil jaz, če se mi ne bi prižgala lučka radovednosti in bi ne šel raziskovati, kaj hudiča ta stvar je.

Po malo googlanja, sem odkril, da to “parado praznovanja traparij”, kot jo sami poimenujejo, organizira gverilska improvizacijska performance skupina Improve Everywhere. Ekipa artistov, oziroma agentov, kakor se poimenujejo, je definirana kot skupina, ki povzroča scene kaosa in radosti na javnih mestih. Teh scen pa je cel kup in ena je bolj odbita, spontana, nevsakdanja in izvirna od druge. vse pa so lepo dokumentirane in objavljene na njihovi net strani. Če se nam torej včasih zazdi, da je naše življenje predvidljivo in dolgočasno, potem bo ogled takšne strani samo še potrditev utemeljenih strahov… Definitivno nam večini manjka doza spontanosti in otroške igrivosti.

YouTube slika preogleda

Slo-Mo Home Depo

  • Share/Bookmark
28.01.2010

The Most Beautiful Girl In The world

Zapisano pod: Glasba — vlaho 28.01.2010 ob 00:07

Country glasba na naših tleh nikoli ni naletela na plodna tla. Če odštejemo bratske rojake Plava trava zaborava in njihove brzostrelne obdelave country standardov, je ta zvrst vedno bila domena kmetavzarske sekcije Američanov. Kljub temu, pa je to edina glasbena zvrst, ki so jo temni bratje priznavali kot nekakšen “white people’s blues”. Kot takega, so tudi vedno radi podpisovali pod tovrstne skladbe (recimo naveza Lionel Ritchie in Kenny Rogers), ter seveda izjemoma tudi sami zapluli v omenjene vode (pazi to).

Country je pocukran, kičast, klišejski, ponavljajoč, ampak kljub vsemu srčen in lep. Pa še klasičen country vic: Kaj dobiš. če zavrtiš country pesem v rikverc? Nazaj dobiš ženo, hišo, službo…

YouTube slika preogleda

Charlie Rich – The Most Beautiful Girl In the World

  • Share/Bookmark
12.01.2010

Roy

Zapisano pod: Glasba — vlaho 12.01.2010 ob 22:08

Moj prvi stik z rock glasbo, se je zgodil leta 1988 v obliki live albuma Roya Orbisona – A Black and White Night, zvočnega zapisa enega zadnjih nastopov tega velikega teksaškega poeta in glasbenika. Kaseta, ki sem jo kupil v nekdanji prodajalni takratne novomeške Elektrotehne (in kamor smo kasneje hodili zijat obupno grde električne kitare mengeške Melodije), me je zadela kot strela z jasnega in v trenutku je bilo jasno da harmonike in podobna plebejska navlaka nikoli ne bodo zame. Tudi v letih, ki so sledila, sem preposlušal neštete ure glasbe raznoraznih zvrsti, a je Roy Orbison vedno obdržal posebno mesto v mojem srcu…

Album, ki sem ga omenil, je posnel v sodelovanju s skupino TCB Band (Takin’ Care of Business), sicer spremljevalno skupino Elvisa Presleya (1969 – 1977), v kateri je med drugimi igral tudi legendarni Jerry Scheff, ki se je kot gostujoči basist pojavil na albumu The Doors – L.A. Woman. Poleg omenjenih, je med gostujočimi potrebno izpostaviti še vsaj par imen: na kitarah Bruce Springsteen & Elvis Costello, na spremljevalnih vokalih pa med drugimi: Tom Waits, Jackson Browne, K.D. Lang, Bonnie Raitt in še mnoga druga zveneča imena. Skratka prava glasbena poslastica in definitivna klasika.

Za konec pa še zanimivost: Orbisona je za enega svojih največjih glasbenih vzornikov med drugimi vzel tudi Bono Vox, ter za Orbisonov zadnji in posthumno izdani album Mystery Girl napisal nepozabno She’s a Mystery to Me, ki pa ji lahko prisluhnete tukaj.

YouTube slika preogleda

Roy Orbison – Running Scared (1987)

YouTube slika preogleda

Roy Orbison – Crying (1987)

  • Share/Bookmark