Trotters Independent Traders Ltd.

Za ostale slike kliknite na več.

Med ogledom gradbišča šentviškega predora

Domnevna člana uprave londonskega podjetja

Še ena izmed obremenjujočih fotografij

Anonimni vir tudi navaja, da je možna povezava omenjenega podjetja tudi z do sedaj neimenovanim madžarskim trgovcem z orožjem, ki je uspešno lobiral pri nakupu oklepnikov Patria 8×8, sodeloval pri pogajanjih o odplačevanju ruskega klirinškega dolga z vojno ladjo, s Severno Korejo pa naj bi se dogovarjal za nakup 35 letal MiG - 15, ki naj bi bili z letom 2010 nameščeni na letališču Cerklje. Identiteta madžarskega trgovca z orožjem do sedaj še ni bila razkrita, je pa RTV SLO pred dnevi objavila fotorobot sliko omenjene osebe:

Black Moses bo tako za vedno ostal legenda - ikona blaxploitation filmov, soul man in ultimativni funker…

RIP.

Napaka številka 1: v čevapčiče ne sodi svinjina, ovčetina ali kaj podobnega, temveč zgolj junetina (kar je teenage krava), oziroma še bolje teletina (malo dražje, ampak teraj ga). Točneje telečja vratovina.

Napaka številka 2: česna v čevapčičih NI! Mesarji ga mešajo notri, da prikrijejo kisel vonj stare faširanke.

Napaka številka 3: meso je treba imeti na žaru najmanj 47 minut, da je dobro prepečeno (sic.). Ni res!

Postopek je sledeči :

Ćevapćići

sestavine:

- N kg telečje (juneče) vratovine

- sol (20g na kilogram mesa)

- poper

- šalotka ali manjša čebulica (klasična rjava, ne razni srebrnjakasti hibridi ipd.)

Meso narežemo na golaž kockice (cca 2 cm), pri tem pa ne odstranjujemo maščobe. Meso naj vsebuje 15 - 20 % maščobe (loja), ki se bo stopila med peko in poskrbela, da bo roštiljada sočna. Kockice posolimo, zapakiramo v vrečko in damo čez noč v hladilnik. Naslednji dan meso zmeljemo (najbolj grobo, kar je možno), premešamo in postavimo čez noč nazaj v hladilnik. Tretji dan vzamemo meso iz hladilnika, ga popramo in primešamo čebulico, ki smo jo pred tem na drobno sesekljali in zmeljemo še enkrat. Ne dodajamo česna (naredi meso sivo), sode bikarbone, ali ostalih popularnih aditivov.

Če želite pleskavice, to oblikujete iz 200g kroglice mesa, ki jo s kuhinjsko desko stisnete med dve naoljeni foliji.

Žar za peko mora biti zelo vroč (nikoli ni preveč vroč!), kar pomeni, da ne varčevati z ogljem. Meso naj se zapeče z ene strani, potem pa ga (samo enkrat) obrnite, pri čemer je potrebno uporabljati prijemalke, lopatko ali kaj podobnega, nikakor pa ne vilic, saj prebodena skorjica izpusti vse, kar dela čevap sočen. Če je žar dovolj vroč, za peko porabite 3 - 5 minut.

Vse skupaj zahteva pripravo par dni v naprej, uspeh pa je nedvomno zagotovljen. Če pa ste ljubitelj tovrstne kuhinje, pa pobrskajte še tukaj.

I’m sick of dour faces
Staring at me from the tv tower,
I want roses in my garden bower, dig?
Royal babies, rubies
must now replace aborted strangers in the mud.
These mutants, blood-meal for the plant that’s plowed.

They are waiting to take us into the severed garden.
Do you know how pale and wanton thrillful
comes death on a strange hour?
Unannounced, unplanned for,
like a scaring over-friendly guest you’ve brought to bed.

Death makes angels of us all
and gives us wings
Where we had shoulders
smooth as raven’s claws…

No more money, no more fancy dress,
this other kingdom seems by far the best.
Until it’s other jaw reveals incest
and loose obedience to a vegetable law.

I will not go.
Prefer a feast of friends to the giant family…

Če ste ljubitelj starih klasik, jugonostalgik, ali pa zgolj fan Lepe Brene (Fahretin trojček Hajde da se volimo je seveda tudi zastopan), potem se tu vsekakor najde kar nekaj uporabnih stvari. Čahko pa si ogledate tudi kar nekaj kultnih serij (Top lista nadrealista, Sivi dom, Audicija…) ali pa večinoma srbo - hrvaško sinhronizirane crtiće naše mladosti.

Pa lepo se imejte….

Black Label Society (beri Zakk Wylde) so izumitelji in glavni protagonisti southern metala, žestoke verzije glasbe, ki se je kalila na Lynyrd Skynyrd akordih, cepljenih z Ozzyjem Osbournom in ostalimi HM ikonami.

Ravno mr. O. je Zakka lansiral v popularnost, saj je kot mladi vunderkind bil edina dostojna zamenjava za pokojnega Randy Rhodesa (Blizzard of Ozz plata). Vzporedno je lansiral prej omenjeno franšizo, ki pa je več kot dovolj opravičila svoj sloves kot dežurna brzostrelka ameriškega metala. Tu seveda ni nekih stereotipnih kruljenj, temveč zgolj naspidiran rock’n'roll v vsej svoji razsežnosti.

Res so mi dobri… Poglejte si to. Če vam je prehudo, pa še v akustični verziji…

Hektolitri krvi, odrezani udi, zombiji, psihopatski morilci in podobna ikonografija je bila takrat nekaj običajnega, omenjeni film pa vseeno preseže povprečje, saj insajdersko opisuje nekrofiličen par in njuno romantično - erotično zvezo z razpadlim truplom, ki ga glavni protagonist ob neki priložnosti privleče v njun dom.

Glede na to, da je nekrofilija ena bolj bizarnih in “nagravžnih” spolnih praks, oziroma človeških vedenjskih vzorcev na splošno, je še toliko bolj presenetljivo, da so prizori v filmu (ki so, roko na srce zelo eksplicitni) posneti izjemno čutno, ravno to pa je tisto, kar filmu daje njegovo kvaliteto. Samo mojster lahko kaj tako bolnega, skozi oko kamere spreobrne v nekaj estetskega in skoraj naravnega. Seveda je tu veliko prispevala res čudovita klavirska spremljava (Hermann Kopp) ter ne nazadnje tudi mična Beatrice Manowski.

Po mojem mnenju ena izmed bolj čudnih zadev, kar si jih lahko ogledate…

Če je bil komu zgornji posnetek neokusen, pa si lahko ogleda prizor iz Nekromantik 2 (1991), hehe. Samo kliknite tukaj.